Mura. Zgodba za sebe. Danes sem prebil nekaj trenutkov v vzdušju murinih delavcev. Hotel sem biti z njimi, to moraš ‘dihati’, ne gledati čez TV ekran in ob tem misliti, ah saj to je tam nekje … kot smo vajeni gledati azijske, afriške in bližnjevzhodnjaške zgodbe sirot in ‘radničke klase’.
Ja, saj to je tam nekje, …. , nekaj ulic vstran od nas, morda lučaj, dva, …. , ali pa - to je tukaj!, to so naši prijatelji, znanci, sorodniki, sovaščani, someščani, to smo dejansko mi! To je moj oče, moja mama, brat, sestra. Skoraj ni družine v Pomurju, ki ne bi imela nekoga v Muri v prejšnjih desetletjih (ko je še štela več kot 6.000 zaposlenih). Sledi 20% brezposelnih, če ne bo ustreznih rešitev. Torej, dva otroka, en brezposeln in en, ki v povprečju prinese domov 500-600 eur za vse štiri. Hvala bogu, če je še kak penzionist pri hiši s kako 400 eversko pokojnino. Morda bo on ’skrmil’ kako siroto. So pa družine, ko bosta morda oba starša brez dela ….si lahko predstavljate?! Si predstavljajo ’tisti’, da je to posledično nekaj milijonov evrov manj denarja v Pomurju VSAK mesec. Da se je ta denar večinoma obrnil v naših krajih. Da to lahko pomeni verižno reakcijo o kateri se še slutiti ne da. Da bo samo vse tu pa tam crkovalo, pa ne bomo vedeli zakaj?!? Trgovske centre, ki so jih odprli, pa tako ali tako lahko potem z Muro zaprejo.
Panorama: Čakanje gospoda xy iz Lublane?!, ki bo ‘prihitel’ po novi avtocesti, pardon hitri cesti, ker si ne zaslužimo niti odstavnih pasov, saj tukaj ni prometa, saj je Pomurje neinteresantno, je pa že vsevprek zaprta zaradi del.
Pa še to k pametno nespametnim izjavam. Če si je slučajno murina ali gorenjeva ženska vzela kredit za ‘cote’, naj ta pameten pomisli ”aha, morda pa nima niti toliko, da bi si jo kupila v enem kosu”, kamo li da natanka mojega Cayena ali beđolino xxl.
