BB°s WorkShop

V Bakovcih se je končal prvi slovenski IronMan triatlon za svetovni pokal. Bilo je nadvse zanimivo in razburljivo. Dva slovenca sta osvojila odličja. Peter Sajevec podrl svetovni rekord. Sprva nisem predvideval da se bom tako navdušil nad to vrsto športa, vendar ko vidiš koliko napora, zmogljivosti je potrebno, da premagaš tovrstno panogo športa, se počutiš niče v primerjavi teh ironmenovcev in ironžensk. Ko sem s fotografskim aparatom spremljal Sajevca pri kolesarjenju in teku semmislil da ima nekje skrit motor, ki ga poganja. Ne moreš verjeti kakšna forma od prvega zamaha v vodi in pri koncu na ciljni črti. Seveda tudi Markovičev napor ni zanemarljiv, saj je dosegel drugo mesto. Odlično! Slovenci smo v vrhih svetovnega športa marsikje. Zmoremo vse. Seveda pa čestitke ne samo vsem ki so končali tale triatlon, ampak vsem ki so se ga upali udeležiti in sploh začeli. Prav tako tudi njihovim support ekipam, možem, ženam, otrokom. Ko vidiš to vzdušje in vero, podporo, ko slišiš zgodbe teh ljudi, ko vidiš solze v očeh, ko vidiš kaj zmore človek, se enostavno ne moreš ločiti od njih in vztrajaš do konca z njimi, kolikor se le da.

Več o tem v prihodnje na spletni strani www.triatlon-ms.si. Rezultati prvih treh:

Dodal pa sem še panoramo podelitve priznanj, pokalov in medalj:

Tovarna Mura. Srce Pomurja, nekoč tudi nekdanje Jugoslavije. Priznana znamka, kjer je delalo tudi čez 6.000 delavcev v dveh, treh izmenah. Iz moje vasi Bakovci, je delalo ogormno ljudi v tej tovarni, med njimi tudi moja mama. Nič koliko krat sem slišal, kako se je ‘pakirala’ na delo zgodaj zjutraj, ko sem jo slišal v bistvu v globokem snu. Kar pri scru te stisne ko slišiš, kako se igračkajo z Muro. Zdavna bi se morali prestrukturirati v manjša podjeta in tako bi ohranili verjetno veliko več delovni mest.

Nisem mogel, da je ne bi ovekovečil. Vsaj vhoda, kjer je mama šla vsak delovnik od rane mladosti, pa do penzije, skozi ta vrata. Vrata kot vrata bi nekdo rekel, ampak ta vrata marsikomu imajo drugačen pomen. Tudi meni, saj so mi omogočila, da sem preko mame, postal to kar sem. Ponosen sem na vse to in prav je, da sem ujel odhajajoče delavce iz njihovega garaštva za mizerno sramotno minimalno plačo s katero bi si komaj natankal kako večjo ‘mrcino’, ne pa preživel družino in pokril stroške življenja, otrok, šolanja, …. . Mama in Mura - VELIK HVALA !!

Klikni na siko za VR panoramo 360′

Športno društvo Bakovci je priredilo tekmovanje dvojnega Ironman-a 2009, prvič v Sloveniji. O tekmovanju si poglejte spletno stran Ironman-a tukaj.

Za omenjeno tekmovanje delujem kot fotograf in sem urednik fotografije na spletni strani www.triatlon-ms.si.

Vabljeni k ogledu fotografij in panoram.

Otvoritev tekmovanja:

Po startu 1. krog:

… nikoli si ne bi mislil, da sva se v juniju videla zadnjič. Če bi to vedel, bi …. ne vem kaj. Ker enostavno ne bi verjel. Premlad si odšel, prepoln želje po življenju, zdravju. Bil sem pa zelo vesel, da sva se po več kot desetletju spet videla, posedela in pogovarjala. Prav hvala pokvarjenemu računalniku. Nikoli ne bom verjel da je to bilo naključje!

Poklical si me naj pridem, da ti računalnik ne ‘vžge’. Bil je skurjen usmernik. Zamenjala sva ga, nastavila sva ti lepo namizje, nov Firefox, plugine, vse sem ti nastavil in pokazal, rekel pa si nekako v smislu ”Čeden, folga zdaj, preveč vsega naenkrat, boš še kaj prišel, ….”. Pa nisem. Nisi me več poklical, stanje se je zelo poslabšalo samo nekaj dni zatem.

V četrtek, ko sem se oziral v nebo, tam daleč v Budimpešti, za najhitrejšimi športnimi letali, je tvoja duša pakirala nahrbtnik, za pot navkreber. S sabo je vzela spomine, doživetja, misli, prijateljstva, …, nič materializma! Ponoči je rekla ‘It’s time to go!’.

Se spomniš Boti (kot te je klical enoletni fantek, ki si ga imel zelo rad), ko smo se prav tako peljali na Vogel, tja gor, v višave, kjer zdaj, vendar še višje, kot smo bili mi, sedaj paziš na nas? Tvoje besede ‘čeden’, ki si jo tolikokrat povedal in smeha zraven ne bom nikoli pozabil. Vedno ko sva se slišala in ko sem bolj poredko bil pri tebi, si spraševal po prijateljih/cah iz naših časov druženja ‘kako kaj ?…’. Torej so ti naši skupni časi veliko pomenili. Nam tudi, saj si bil prijatelj v pravem smislu, vedno in vsakomur, ki je to želel biti. Odločitve skozi življenje so nas nekako ‘odtujile’ in sva se slišala, videla še bolj poredko. Vendar ko sva se, sva bila kot pred desetimi in več leti, kot da bi vse bilo včeraj.

Danes je žena, v tvoj spomin zaigrala pesem, ki jo je slišala prvič ko smo bili s tabo. Kot njej, je bil tudi tebi Balašević zakon. Citron pesma je to, ki je prav tako vesela kot si bil ti:

Človek je živ, dokler se ga spominjamo. Citron pesma se bo vrtela še dolgo! Torej boš vedno živ!

Še dobro da sem že takrat bil cel in še malo v fotografiji. Spomini skozi fotografijo so bolj živi in lepi. Spomniš se marsikaj, česar se več ne bi. Poskeniral sem dias, ’skupni’ pogled iz kabine, ko smo se imeli fajn.

Zanimiv prispevek, kako so preizkušali kaj uporabiti za ‘vrata’, kjer bodo skozi letela letala:

Približuje se dirka Rebull airace, ki bo v četrtek v Budimpešti. Upajmo da bo lepo vreme in da se mi s to opremo, ki jo premorem posreči kak dober posnetek. Sicer pa gremo kar rano, da si ogledamo malo mesta.

Poglejte si zanimiv video, kako poteka dirka nad reko, najhitrejših dirkačev v športnih letalih:

Pa še zanimiva fotogalerija! :-)

Zadnje dni (tedne) namenjam malo več pozornosti HDR fotografiji. Kaj to je si preberite tukaj (eng) ali nekaj manj tukaj (slo). Tak pač sem, da to področje obdelam, predelam, naredim nekaj sto fotografij, jih računalniško obdelam, nekaj razvijem, pregledam, ponovno premeljem in grem naprej, najverjetneje na IR - infrardečo fotografijo.

To ni nek bav bav kot mnogi mislijo. Samo osnove fotografije in osnovno delovanje fotografskega aparata moraš osvojiti, ter nekaj pravil pravilne osvetlitve. Ter da so ti jasni čas osvetlitve, zaslonka in morda ISO standard ‘filma’ ki gamoraš imeti nastavljenega. Morda še v posebnih pogojih uporabiš pravilni white balance, da so bolj realne barve (da ti kaka neonka, če slikaš v prostoru ne pokvari barv). Preostane še ‘igračkanje’ s programi za izdelavo HDR fotografij, morda potem za korekcije (barve, kontrasti, območja RGB, defishanje, konvert v black and white,….) uporabiš še dodaten program, ki je namenjen profi obdelavi same fotografije.

Zakaj HDR? ker je fotografija drugačna. Vsakodnevne stvari, ki jih vidiš mimogrede v vsakdanji luči, vidiš drugače. Gledaš z drugimi očmi, odpira se nov svet, barve so drugačne, opaziš nekaj, kar sicer ne opaziš leta in leta, pa vsak dan hodiš mimo, ….

Nekaj primerov je že objavljenih v fotoblogu, vsak dan v naslednjih cca desetih dneh pa bo nova fotografija v HDR tehniki. Obljubljam? Obljubljam! Vsak dan po osmi zjutraj se bo prikazala nova! Nekaj pa jih je tukaj:

Drugače pa poglejte arhiv HDR fotk, ki bo vse večji, do nedelje so že naložene za prikaz, ampak lepo po vrsti - vsak dan samo ena!

Nekoč sem iskal motive za fotografiranje nekih starin v MS. Moraš se kar potruditi da kaj starega še najdeš. Škoda da vse podrejo in sezidajo čez dan nove energetsko potratne betonsko steklene škatle, ki v glavnem da so ‘fancy’, na drugo pa se ne gleda, samo biznis.

No, pa nema veze, fotografiral sem star mlin na reki Ledavi v Murski Soboti. Nikakor dobiti lepe fotografije zaradi lepega svetlega neba z lepimi oblaki in temnim predelom struge reke Ledave. Kompromis je, da  narediš fotke z različnimi eksozicijami. Naredil sem 4. Eno za čisto bele oblake, drugo za sivino oblakov ter modrino neba, tretjo za mlin in prednji plan, ter četrto za temno strugo in drevesa.

Potem sem to enostavno sestavil in navrl malo barv ter dobil nadrealistični mlin na Ledavi :-) , ampak drugače scene ne dobišnikakor pravilno osvetljene. Lahko pa uporabiš tudi razno programje za obdelavo fotografij, ki podpira več slojev (layerjev) in potem brišeš z brushem posamezne neuporabne dele slojev fotografij, vendar je kar dela če želiš dobiti malo boljšo fotko.

Nekaj sem se pravkar potikal po youtubu. Naletel sem na zanimiv mix. Klikni in poslušaj:

Kar teden dni sem imel zimsko spanje glede panoram. Vreme je bilo ‘ubitačno’, nič se mi ni dalo, sedaj pa spet vse mokro, da skoraj plavamo. Extremno!

No, pa je nastala ena malo bolj arhitekturna. Trije vila bloki na Cvetkovi pri novi glasbeni šoli. Več o njih si lahko preberete tukaj (Imo-Real d.o.o.).

Lepo ‘špilajo’ v svoji okolici in so prav lepi: